Ko posije toplo sonce, se naš pes najraje zlekne v atriju za hišo in se do predinfarktnega stanje pregreva in ker črna barva še dodatno vpija toploto, pridobi pasji kožuh stanje vrelišča. Ko temperatura naraste do njej več nesprejemljive meje, se preseli v hladnejšo notranjost. Še najraje ima v atriju 40 stopinj, pri čemer pač večkrat uporabi sistem ohlajanja. Pri tem se počasi dvigne iz ležečega položaja, se z rahlo majavim korakom prestavi v senčno zavetje hiše, kjer se z glasnim vzdihom in primernim zvokom padca vrže na tla. V ležečem stanju popije požirek ali dva vode ter se prevrne na bok in nadaljuje s poležavanjem, enako kot prej zunaj. Potem vse skupaj ponovi v obratni smeri, in spet in spet.
Potem sem ugotovila, da ko ji stvar postane všeč, ne more nikakor nehat. Tako je približno z gledanjem drugih psov direktno v oči, nadalje biti šefica, kjerkoli je to mogoče, teči ob kolesu in še potem, vse dokler te ne ustavijo, kopati luknjo v zemljo dokler ne sprehajalec ne znori, se drenat pri vratih, zlasti če je možno, da so na vrtu živa bitja, med vožnjo v avtu oponašat rezgetanje konja in še bi se našlo.
Ker zdaj ni več edinka, ker imamo doma tudi Hero, ki z mnogoterimi zanimivimi karakternimi potezami izkazuje, da bi pravzaprav morala biti vodja ona, se je bilo potrebno nekako prilagoditi tudi njeni stalni prisotnosti. Chen je izbrala čisto ignoranco, pri čemer ni pripravljena pogledat niti tega, kaj Hera za priboljšek dobi, pač pa je le samodejno prisotna, ker pač nikoli ne veš, če je tudi kaj zanjo, mogoče kaj pade tudi na tla. V dveh mesecih si je na tak sofisticiran način zlahka pridobila naziv "leadership lady" in na sproščenih sprehodih Hera sledi Chen in nikoli obratno. Herinem glasnem ovajanju sosedov Chen ni verjela in se ji ni nikoli pridružila, vendar, ko je bilo "treba" v krdelu nagnati cucka s poti, sta to storili soglasno (tega pač ne odobravam, zato sledijo sankcije).
Življenje v dvoje polno izzivov, prilagajanja in sodelovanja. Hočeš ali nočeš; bolje pa je, da to upoštevaš.
