Psa ne moreš nikomur kupiti, ne za darilo, ne otrokom, ne zato, ker si ga nekdo želi in mu želiš narediti veliko veselje in tudi ne kar tako, ker se je zasvetilo neko znamenje ali je človek dobil preblisk in gre v akcijo in prinese domov psa. Saj psiček, ta mala kepica, lušna in prisrčna, ki jo stiskaš v naročju in ljubkuješ, prehitro zraste v veliko, zelo kosmato, tudi večkrat umazano, požrešno in tudi včasih problematično zverino, ki je ne moreš več imeti v naročju in ki ni zadovoljna, da samo leži doma, bodisi v stanovanju, bodisi na vrtu. Vseeno kje. Zahteva sprehod, prosi tebe, zjutraj, popoldan, in tudi zvečer, ko bi ti najraje sedel in pogledal dnevnik, film, ali se preprosto zleknil na kavč ali pa: danes se mi ne da, ker dežuje, ker je mraz, ker je megla, ker sneži ali piha burja. Pes si potem zelo hitro umisli dan po svoje, največkrat tako, kot tebi ne bo všeč in konflikt je tu.
Mladički ne vejo, da ne smejo pojesti copat, vezalk, kablov in drugih zabavno obešenih rekvizitov. Nekaj morajo početi in če tega nekaj ne delajo z nami, potem delajo sami in tisti čas se zelo zabavajo in gotovo ste že videli fotografijo pasjega mladička in vse naokrog nametanih in pogrizenih stvari, kot materialni dokaz, kaj vse lahko mladiček v eni uri obdela. Tebi, jasno, to ni všeč, ampak vedi, da si kriv ti.
Treba je biti pripravljen, da bo tvoj prosti čas, vsaj na način, kot ga imaš prej, ko psa še ni, drugačen in prilagojen psu, ki je postal tvoj spremljevalec, ker si se TI tako odločil in ne pes.
Pes te bo sprejel in te imel rad, zanj boš edini bog, zavedati se je treba, da je od tebe odvisen. Ničesar ti ne bo zameril, vendar pa je odgovornost na tebi, da boš z njim ravnal tako, da bosta zadovoljna oba. NIKDAR IN NIKOLI ne uporabljaj fizične prisile in ne pričakuj, da bo pes razumel besedo "sedi" čeprav ti veš, da jo je že slišal, ti veš kaj pomeni, on še ne, ker razumel bo tisto, kar se boš naučil ti. Ti se moraš naučiti razumeti psa in ne obratno.
Po službi ni več frizerja, maserja, pedikerja, aerobike..., ne igraš več nogometa, .... pač pa večino svojega prostega časa posvetiš SVOJEMU psu.
Tudi družine, ki se odločijo za psa, morajo vedeti, da otroci ne morejo in ne bodo prevzeli sto procentne odgovornosti za novega družinskega člana in da so za vzgojo, prehrano in zdravstveno in dnevno nego psa odgovorni starši.
Ne bom preveč besed namenjala logiki, da moraš imeti tudi prostorske pogoje. Psa si najbrž ne bomo umislili zato, da bomo zapolnili pesjak. Če pes ne more biti pri tebi, zakaj bi ga potem imel. Vrta ti ne bo čuval, labradorec zagotovo ne.
Večinoma se ljudje zavedamo odgovornosti, za vse druge pa verjamem in želim, da se je še bodo, ko se bodo srečali s kinološko tematiko in da bo to mnogo, mnogo pred prihodom psa v njihovo življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar