13. dan

Malčki rastejo, poskušajo hoditi in so prav zabavni ob poskusih postavljanja na noge, ki se zaenkrat še končujejo s prekopicanjem v stilu padlega knedla. Učke že tudi počasi odpirajo. Vsakič dlje tudi jaz posedim na tisti Lidijini pručki. Res se je težko odtrgati stran od kotišča. Tudi ko spijo, jih lahko kar gledaš in opazuješ in šteješ vsako njihovo dlako posebej, trebuščke ob dihanju, noske, ušeska... Vse, res vse na njih je tako perfektno popolno.

Tule je nekaj slikic, da še vam privoščim malo tega razgleda, ki ga z besedami sploh ni mogoče realno opisati. Pravzaprav že ko si ob njih nisi prepričan, če je res :)

Ja, tudi tokrat imamo filmček, ki ga obljubim, objavim jutri! Tale mi bo vzel malo več časa, nekam veliko materiala sem naredila...

Tole je Chattanooga. Ne vem kako je možno, ampak kakorkoli potegnem "ta črnega" se v mojih rokah znajde ona :)


Takole razmetano spijo, kadar jim je toplo.


Se pa tudi veliko stiskajo. Glej odpirajoče se učke :)





Ne vem zakaj, ampak pasje nogice me vedno fascinirajo.





Mnjam! Hrana!!