Mladci so danes stari pet dni.
Belčkom se je barva blazinic na tačkah spremenila iz roza v temno rjavo, skoraj črno, pa tudi ustnice gobčkov in noski hitro temnijo. "Tabeli" prvorojenec je silak, ime Champ je dobil ime itak že ob rojstvu, vse zmeče dol s seskov, še en je tak, tisti Che, ki se je rodil zadnji. Vsi beli in črni gverlci prav tako hitro rastejo, vendar od črnih še vedno kakšnega ne najdem, kar zginevajo pod mamo enake barve. Labradorski apetit je na daleč slišen od blizu pa je okrog seskov je strašna gneča, kremplji jim rastejo, tako da mora Chen vedno več sedeti in upa, da bo tako dojenje manj boleče. Ko vse mine in ko končno zaspijo, greva včasih s Chen skupaj v kuhinjo, pojeva kakšen specialen priboljšek. Njene žametne oči so res majčkeno še utrujene, saj dela celo noč, dežura vsaki dve uri po eno uro. Sreča pa nama obema žari iz njih in se razumeva: materinstvo res ni samo en mačji, niti pasji kašelj.